Zakaj ima Litepress Markdown extension dva dela

Na prvi pogled se zdi nepotrebno, da ima en Markdown extension frontend in backend del. Zakaj ne bi imel samo ene definicije, enega registra in ene datoteke, ki pove vse? Zato, ker extension ne živi v enem runtime-u.

Ko avtor v Litepressu uporabi semantičen blok, na primer newsletter obrazec, se ta isti blok pojavi v več različnih kontekstih. V editorju mora imeti gumb, popup, pomoč, preview in dovolj podatkov, da ga lahko pravilno ustvari tudi AI agent. Na backendu pa isti blok potrebuje model, validacijo, SSR obnašanje, assete, consent pravila in integracijski contract.

Litepress extension ni samo render funkcija. Extension zna opisati samega sebe: katere parametre pričakuje, kako izgleda veljaven Markdown, kaj pomeni posamezen field in kdaj je blok smiseln.

To ni uporabno samo za človeka. To je zelo pomembno tudi za AI workflow. LLM lahko iz sistema dobi konkretna pravila in strukturo namesto tega, da syntax ugiba iz primera ali prompt folklore.

To je razlika med sistemom, ki AI-ju prilepi navodila na koncu, in sistemom, ki zna prek MCP-ja izpostaviti aktualna pravila svojega Markdown jezika.